V Parizu 110.000 protestnikov, izbruhnili novi izgredi: policija uporabila vodne topove in solzivec

V Franciji se nadaljujejo množični protesti, ki so državo pretresli že pretekli konec tedna. V soboto so se demonstranti ponovno zbrali v Parizu in drugih večjih mestih, ponekod pa so izbruhnili spopadi s policijo. Po zadnjih podatkih se je samo v francoski prestolnici zbralo približno 110.000 protestnikov.

Med demonstracijami so posamezne skupine začele razgrajati. Izgredniki so med drugim napadli izložbe trgovin, policija pa je posredovala z vodnimi topovi in solzivcem. Vseeno je bilo nasilje v Parizu sicer manj intenzivno kot prejšnjo soboto, ko so proteste spremljali obsežni izgredi in uničevanje premoženja.

Napeto ni bilo le v Parizu. Policija je morala posredovati tudi v Clermont-Ferrandu in Grenoblu, kjer je proti nasilnim skupinam uporabila solzivec, da bi jih potisnila nazaj.

Francoske oblasti so se na sobotne demonstracije pripravile z obsežnimi varnostnimi ukrepi. Notranji minister Laurent Nuñez je napovedal, da bo po vsej državi za zagotavljanje varnosti skrbelo približno 70.000 policistov.

Do 13. ure so policisti prijeli že 135 ljudi, čeprav do takrat po ministrovih besedah še ni bilo večjih incidentov.

Policija je pred začetkom večjih protestnih shodov izvajala tudi obsežne preventivne preglede. Samo na območju Pariza so opravili več kot tisoč kontrol in zasegli številne predmete, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri nasilnih izgredih. Med zaseženimi predmeti so bile kovinske krogle za balinanje, frače in airsoft replika strelnega orožja. Nuñez je preventivne ukrepe ocenil kot zelo učinkovite.

Francija si še vedno ni zares opomogla od nemirov prejšnjega tedna, ko so bili policisti močno številčno podrejeni protestnikom in izgrednikom. Trgovine so bile izropane, stavbe pa zažgane. Med najbolj nazornimi primeri je bila mestna hiša iz 19. stoletja v Limogesu. Francoski premier Sébastien Lecornu je sicer ob obisku mestne hiše povedal, da bo država financirala obnovo stavbe, ki jo bodo "obnovili natanko takšno, kot je bila". Stroškov tako ne bodo nosili lokalni davkoplačevalci.

Tožilci so v zvezi s požarom obtožili dva moška, med katerima je tudi oseba, ki je bila že pred tem na varnostnem seznamu za nadzor.

Pravosodni minister Gérald Darmanin je povedal, da so zaradi sodelovanja v nemirih zaprli 232 ljudi, več kot 1100 drugih pa se je že zagovarjalo pred sodiščem. Približno 260 primerov vključuje "obtožbe organiziranega združevanja z namenom izvrševanja kaznivih dejanj".

Darmanin je tožilcem naročil, naj za osebe, obsojene zaradi plenjenja ali napadov na policiste, zahtevajo stroge kazenske ukrepe. Ti bi lahko vključevali prepoved udeležbe na demonstracijah, odvzem volilne pravice in prepoved dostopa do družbenih omrežij.

Protesti so se začeli z zahtevami srednješolcev po izboljšanju razmer v šolah in odpravi pomanjkanja zaposlenih, nato pa so ponekod prerasli v nasilje. Nato pa so se med študente pomešali še preostali, med Francozi namreč vlada veliko razočaranje zaradi visokih življenjskih stroškov.

Predsednik Emmanuel Macron se je v petek sestal s predstavniki srednješolcev. Ti so povedali, da jim je dal jasne zaveze, vendar poudarili, da bi morali dijaki "nadaljevati z mobilizacijo". Macron jim je zagotovil, da bo njegova vlada od ponedeljka predstavila vrsto zavez za izboljšanje srednješolskega izobraževanja, so za francosko televizijo povedali njegovi svetovalci.